Rova
Vas Rova leži v tako imenovani rovski kotlini. Za razvoj kmetijstva in gospodarstva ima nekoliko slabše možnosti. Svet v nižinah je precej močvirnat in ilovnat, na vzpetinah pa nekoliko manj primeren za obdelovanje.
Rova so bila v času nastajanja franciscejskega katastra razmetano naselje. To se je v zadnjih nekaj desetletjih zelo spremenilo. Gradnja novih delavskih domov je spremenila zunanji izgled vasi, tako da so sedaj Rova strnjeno gručasto naselje.
Rova so prvič omenjena že leta 1359 – v časih grofov Celjskih. Ime je nastalo iz osnove rov v nemščini zu Row. Lastništvo Rov se je podajalo iz rok v roke takratnega višjega sloja prebivalstva.
Znamenitosti v kraju so predvsem cerkev svete Katarine Aleksandrijske, razne kapelice in znamenja ter stara šola, ki je svoje čase imela velik povezovalni pomen.
Dolenje in Zagorica
Vas Zagorica je v listinah prvič omenjena že davnega leta 1337. Vendar se takrat vas ni imenovala tako kot sedaj. Skupaj z vasjo Dolenje sta tvorili eno samo vas, Zagorico. Tako je bilo vse do leta 1353, ko so vas razdelili na dva dela, Gornjo in Dolnjo Zagorico. Pozneje so začeli opuščati imena in pri Gornji Zagorici je ostalo samo še ime Zagorica, pri Dolnji pa izpeljanka Dolenje.
Zagorica je dobila ime po svoji legi - prisojni strani zagoric. Dolenje so ime prav tako dobile po legi. Ker ležijo nižje od Zagorice, so jim domačini preprosto dodeli ime Dolenje. K vasi Dolenje spada tudi zaselek Stegne, ki je do druge svetovne vojne štel le tri domačije: Stegnar, Andrle in Golež.
Posebnih znamenitosti v kraju ni, dasiravno je v Dolenjah svoje čase živel Jernej Andrejka plemeniti Livnogradski. Svoj plemiški naziv je dobil že v Avstroogrski monarhiji, v naši bližji preteklosti pa je bolj znan njegov sin Rudolf Andrejka, pravnik, predavatelj in pisatelj.
Žiče
Ime Žiče so prinesli v naše kraje kartuzijanci s Štajerske. Prvič je ime omenjeno davnega leta 1341. Ime naj bi nastalo iz osnove žito. Tudi v času nemške okupacije je imela vas enako osnovo Seitz (Žiče). Nad vasjo se ponosno vzepenja t.i. najvišji vrh Krajevne skupnosti Rova, Žiški vrh. Njegova najvišja točka znaša 485 m n.v.
Vas se je v zadnjih letih precej razširila in povečala. Poleg domačinov so se v ta kraj priselile tudi nove, mlajše družine. Kraj je bil v preteklosti zgolj kmetijske narave in tudi sedaj je tu največ kmetij v okrožju Rov. Domačini so predvsem zaposleni v bližnjih krajih in tja do Ljubljane, veliko pa se jih ukvarja z živinorejstvom in kmetijstvom.
Kolovec
Hipoteza za nastanek imena Kolovec je, da naj bi ime nastalo, oziroma ga je tako ovrednotil že slavni Janez Vajkrad Valvasor, v zvezi s kolovozi, vozovi, kolesi ali kolarji ob poti proti Tuhinjski dolini. Veliko bolj verjetna pa je razlaga Luke Pintarja, da naj bi ime nastalo po dolgih kolih, ki so jih sekali v srednjem veku v kolovških gozdovih.
Znamenitost kraja je bil grad Kolovec (Gerlochstain), ki je prvič omenjen že leta 1282. Po Valvasorjevem poročilu so grad v 15. stoletju prevzeli Hohenwarti. Potem, ko so se kolovški gospodje izselili, so se okoliški kmetje v času turških vpadov večkrat zatekali v opuščeni grad. Po današnjih ostankih razvalin je mogoče sklepati, da je bila tu trdnjava, ki jo je širok jarek ločeval na dva dela. Zanimiva je tudi sedaj lepo obnovljena partizanska bolnica, imenovana Lukova bolnica. V težkih vojnih časih je bila to dobro skrita, odlično varovana in lepo oskrbovana partizanska bolnica, ki pa je bila izdana in nato s strani nemške okupacijske vojske požgana ter uničena.
Jasen
Vas Jasen sestavljata dva zaselka: Jasen in Pehčanija. Nastanek imena ni povsem znan in potrjen. Možni sta dve izpeljanki imena. Iz vrste lesa jesen, ki naj bi rastel v tem okolju. Druga možnost pa je izpeljanka besede jasa, travnik.
Vas leži na sedlu med dvema hriboma, Špičjim vrhom na vzhodu in Zagoriškim vrhom na zahodu. V teh krajih so se v daljni preteklosti precej zadrževali rokovnjači in imeli tu svoje brloge in postojanke.
