Sončna ura

Pod Šumberkom, pri brvi čez Kamniško Bistrico, stoji sončna ura. Izdelana je kot okrogla betonska klop, sredi katere je plošča s kazalom, ki ob sončnih dnevih na številčnico meče senco in kaže čas.

Le zakaj bi sredi informacijske dobe, ko se vsi sprehajamo okrog s pametnimi mobilnimi telefoni, še potrebovali sončno uro? Morda samo zato, da nas spomni, da nam časa v resnici ne meri digitalna ura, temveč, da nam čas odmerja gibanje nebesnih teles, to je gibanje Zemlje okoli svoje osi in okoli Sonca ter gibanje našega sončnega sistema okoli centra galaksije. Vse premalo se namreč zavedamo, da nismo ločeni od narave, matere Zemlje in očeta Sonca, temveč smo njen sestavni del.

Z oblikovanjem številčnice sončne ure, kjer so zapisane besede: zemlja, zrak, ogenj, voda – to je vsi štirje elementi materije, se nakazuje stalen preplet in spremenljivost materije skozi čas, ki je gibanje. Človek je tisti, ki v sebi združuje materijo in duha in mu je dan čas, da izrazi svojo svobodno voljo in iz svojega življenja napravi to, kar želi. Sončna ura pod Šumberkom je horizontalna sončna ura, katere horizontalna plošča je usmerjena na sever, kazalo pa je poravnano z osjo Zemlje. Linija sence se ne spreminja enakomerno po številčnici, temveč so oznake ur medsebojno razmaknjene - glede na matematično pravilo

kjer je λ geografska širina postavitve ure (t.j. 46,98° N) in s tem naklon kazalca ure, θ je kot med posamezno linijo sence ob določeni uri in linijo sence opoldne (ki vedno kaže na sever), in t je število ur pred ali po poldne.

Sončna ura torej meri lokalni sončni čas točno na tisti poziciji, kjer je postavljena. Naše digitalne ure pa merijo povprečni čas časovne cone, koregiran za poletni čas (premik za eno uro naprej).