Na Kolodvorski ulici si lahko ogledate hišo in delavnico, kjer je rezbar Janez Vrečar delal izdelke za Plečnika. Veliki mojster je naredil načrt za portal s tremi stebri, verjetno pa tudi za lesene stopnice v notranjosti.
Na Kolodvorski ulici v Domžalah si je hišo in delavnico postavil Janez Vrečar (1887 - 1959), rezbarski mojster, mizar, gospodarstvenik, kulturnik in v letih 1936 – 41 tudi župan Domžal. Svojega poklica se je izučil pri Andreju Rovšku in Ivanu Pengovu v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni, ko je oče odprl delavnico v Moravčah, sta skupaj največ rezbarila po naročilu za Pengovovo delavnico. Posredno sta tako delala za Plečnika in to poznanstvo, povezano z delom, se je nadgradilo tudi v prijateljstvo, saj sta s Plečnikom sodelovala in prijateljevala vse do njegove smrti. Leta 1928 je Janez Vrečar začel samostojno podobarsko in mizarsko dejavnost v Domžalah. 1929. leta je v Kolodvorski ulici zgradil hišo in delavnico, zaposlil več pomočnikov ter v uk vzel več vajencev. V njegovi delavnici se je do leta 1959 poklica izučilo 72 vajencev. Nekateri se še živo spominjajo obiskov arhitekta Jožeta Plečnika, saj je bil v delavnici in hiši kar reden gost, ker se je v delavnici delalo največ prav po njegovih načrtih. Kipe in rezbarske detajle je Janez izdeloval sam, vse ostalo mizarsko delo pa so opravili pomočniki in vajenci. Eno njegovih najbolj pomembnih del je vsekakor kip sv. Florjana za Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. V delavnici se je v glavnem po Plečnikovih načrtih delalo opremo za cerkve in kapele, na primer: oltar v Metliki, deli oltarja za cerkev v Bogojini, krstilnica v Stranjah, oprema za kapelo na Golniku, cerkev v Črnučah, cerkev sv. Antona v Beogradu, kor v Domžalah ... Največ dela pa so vsekakor opravili pri izdelavi opreme za kraljevi dvorec v Beogradu.
Pri gradnji svoje hiše in mizarske delavnice naj bi se Vrečar obrnil na svojega prijatelja Plečnika. Vendar pa se žal ni ohranil noben dokument, iz katerega bi bilo razvidno, koliko je bil Plečnik resnično navzoč pri tej gradnji. Objekt je bil zgrajen med julijem 1927 in 17. decembrom 1928, ko je potekal tehnični prevzem za delavnico. Večino gradenj v Domžalah je v tem času prevzemalo stavbno podjetje Ivana Sršena, ki je leta 1925 izdelalo načrte tudi za Vrečarjevo hišo in delavnico. Iz Sršenovih načrtov je razvidno še ohranjeno trapezasto stopnišče, ki je bilo oblikovano po Plečnikovi zamisli. Leseno stopnišče je, po besedah mizarja Maksa Kovača, pod Vrečarjevim vodstvom izdelal Vrečarjev vajenec Franc Peterka iz Ihana. Gre za nenavadno stopnišče trapezastega tlorisa, ki se je le s tako obliko lahko prilagodilo nepravilni obliki Vrečarjeve in sosednje hiše. Stopnice in ograja so iz masivnega lesa ter obdelane s šelakovo polituro. Stopnice so s spodnje strani zapolnjene z vezanimi ploščami, ker so le tako lahko dosegli želeno krivino stopnic brez cezure. Pri oblikovanju fasade naj bi, domnevno po Plečnikovih nasvetih, v pritličju uporabili tri betonske stebre, ki podpirajo celotno pročelje in hkrati poudarjajo glavni vhod v delavnico ter prvotni razstavni prostor. V času bombnega napada na bližnjo železniško postajo 27. februarja 1945 je hiša dobila več poškodb. Po pripovedi Vrečarjevega vajenca in mizarja Marjana Smolnikarja so bili ob napadu poškodovani predvsem stebri na fasadi, zato je bila pozneje nad njimi izdelana nova betonska preklada, Vrečar pa se je s svojimi vajenci lotil sanacije stebrov. Razpoke so zabetonirali in pri tem zaradi lažjega dela na novo oblikovali kanalete, ki jih prvotno ni bilo. Stebri so bili pred tem gladki, brušeni in izdelani v tehniki terrazza. Na Kolodvorski 1 je od začetka tridesetih let pa vse do Vrečarjeve smrti 1957 obratovala velika mizarska, rezbarska in restavratorska delavnica. Po njegovi smrti je Vrečarjeva vdova predala mizarsko delavnico Ivanu Ostercu iz Veržeja. Osterčeva mizarska delavnica je tam delovala vse do leta 2000.
