Kaj pa slamniki danes?

Slamniki danes

Mesto Domžale z okolico se kot edino v Sloveniji ponaša z bogatim izročilom slamnikarske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oživljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti ima izredno pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in dopolnjevanje turistične ponudbe območja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in posebnosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji tečaja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj slamnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Projekt tečaja je finančno podprla občina Domžale pod vodstvom župana Toni Dragarja.

Tečaji šivanja slamnikov

Prvi tečaj je bil izpeljan že leta 2015. V javnem pozivu so povabili udeležence s šiviljskim predznanjem in smislom za modistično oblikovanje tekstilij. Tečaj je vodila mentorica Joži Košak, šivilja slamnikov v nekdanji tovarni Univerzale Domžale. Izobraževanje smo vodili še Milka Breznik, Roman Kos, Danilo Vrhovnik in Katarina Rus Krušelj. Uspešno ga je opravilo enajst udeleženk, ki so spoznale, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in zahteva veliko spretnosti. Drugi začetni tečaj smo organizirali leto kasneje in pridobili štiri nove šivilje.

Nadaljevalni tečajiso potekali 2016, 2017 in 2019. V nadaljevalnih tečajih šivanja so tečajnice pod strokovnim vodstvom pridobljeno znanje nadgradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Vsak teden je nastalo več slamnikov, ki so jih prvič uspešno predstavile na enem od Slamnikarskih sejmov v Domžalah. Novost zadnjega nadaljevalnega tečaja pa je, da sta se je šiviljam pridružila še dva moška predstavnika, ki sta že več let povezana s slamniki.

Zaključek 3. nadaljevalnega tečajse je odvil v sredo, 31. januarja 2020. Tečaj je uspešno opravilo osem tečajnic in tečajnikov, ki so slavnostno prejeli priznanje za uspešno opravljeno delo: Ana Cajhen, Martina Grašič, Roman Kos, Lidija Marinič, Barbara Orehek Girandon, Mateja Penca, Jean Luka Škerl in Tatjana Zupan. Priznanja so podelile mentorica tečaja Joži Košak, podžupanja mag. Renata Kosec in Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tečajnice in tečajnika so dokazali, da so kos svojevrstnemu ustvarjalnemu izzivu, za kar jim čestitamo. Zahvala velja tako njim, ki aktivno sodelujejo v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih bodri in uči marsikaj koristnega v šivanju slamnikov. Upamo še naprej, da bodo razpoložljive finance za tako pomemben projekt kot je šivanje slamnikov, še posebej zato, ker nam primanjkuje kakovostnega materiala za šivanje slamnikov – kite iz slame.

Izobraževanje za slamnikarskega vodnika

Pomladi 2018 smo uspešno zaključili trimesečno izobraževanje za Slamnikarske vodnice in vodnike, ki je potekalo v organizaciji Službe za turizem Občine Domžale in Slamnikarskega muzeja Domžale. Udeleženci tečaja so pridobili strokovno in praktično znanje za vodenje po Slamnikarskem muzeju, po Slamnikarski tematski poti ter po drugih domžalskih turističnih zanimivostih. Vsako leto za naše vodnice in vodnike pripravimo dodatna izobraževanja.

Novi vodniki z licenco so postali: Tatjana M. Zupan, Ana Vrtovec Beno, Neža Mežan, Danica Vidmar, Žiga Križnik, Ana Cajhen, Tatjana Drovenik Čalič, Andreja Čokl, Ivana Kos, Irena Grmek ter Lučka Berlot.

Izdelki iz slame Ana Cajhen

Ena najbolj zagnanih tečajnic je vsekakor Ana Cajhen

Njena zgodba je preprosta:

Ana Cajhen je po duši in srcu zgodovinarka, ljubiteljica tradicije, korenin lokalnega. Spoštuje delo človeških rok in šivanje slamnikov, po postopku naših prednikov, jo izpopolnjuje, ji daje zagon in vnemo, da ohranja domžalsko tradicijo, ki jo preoblikuje v novodobne trende. Slamnikarstvo združuje vse njene ljubezni, strast do zgodovine, veselje do umetnosti, užitek pri ročnem ustvarjanju in je popolnoma ekološka panoga.

Vse se je začelo, ko se je kot sodelavka Slamnikarskega muzeja udeležila tečajev šivanja slamnikov, pod taktirko Joži Košak. V želji nadaljevanja domžalske tradicije se je podala na samostojno poslovno pot in postala novodobna domžalska »slamnikarca«. Deluje kot strokovna sodelavka Slamnikarskega muzeja Domžale, kjer vodi skupine obiskovalcev, prikazuje demonstracije šivanja in je tudi lokalna turistična vodnica.

Njeni izdelki nosijo sporočilnost o zavedanju zgodovine in tradicije, pozdravljajo delo človeških rok in ročne spretnosti, so čudovit spomin na vse naše prednike, hkrati pa želi ljudem ponuditi slamnik, ki je moden, nosljiv in nekaj posebnega. Sledi smernicam trajnostne mode in hkrati želi s svojim delovanjem ozavestiti ljudi o pomembnosti samega nošenja poletnega pokrivala.

Večina njenih kreacij je narejena po naročilu stranke, saj ji je v največje zadovoljstvo spoznati osebo, ji predstaviti zgodovino te obrti in na podlagi pogovora oblikovati unikaten izdelek, ki je obema v veselje. Vsi izdelki so izdelani iz prave slame, na posebni mašinci stari preko 100 let in to po postopku, ki je v rabi od leta 1874.

Izdelki, ki so popolnoma ekološki in so unikati, nosijo delček ustvarjalke!

RECEPT ZA SLAMNIK:

• Ročno požeta in v kozolcu posušena slama
• Ročno pletena slamnata kita, približno 24m!
• Šivalni stroj Grossmann Anita B / Willcox&Gibbs mašinca (starost preko 100 let)
• Kalup, ki določa številko in obliko
• Notranji in zunanji trak
• PRIPRAVA:
• Težko časovno opredelimo čas izdelave slamnika, a naj poskusim.
• Slamo, primerno za pletenje moramo najprej ročno požeti, saj s strojnim žetjem poškodujemo bilke, ki jih potrebujemo, iz požetega naredimo butare, ki jih damo posušiti. Suhe bilke moramo »razkolenčkati«, očistiti, sortirati po debelini..
• Ko imamo pripravljene snopiče, jih namočimo v vodo in začnemo s pletenjem kite. Povprečno napletemo 2 do 3 metre v eni uri, za en povprečen slamnik pa potrebujemo 24 metrov materiala. V enem slamniku je lahko tudi preko 30 ur dela!
• Zaradi enormnega stroška proizvodnje dandanes te prave slamnate kite uvažamo iz Azije, se pa da naročiti tudi pravi avtohtoni slamnik (od zrnja do slamnika, vse v občini Domžale), ki ga z največjim veseljem izdelam.

VZDRŽEVANJE SLAMNIKA:

Slamnik iz prave slame je najboljša poletna pogruntavščina, saj nam daje senco in nas ščiti pred nevarnimi sončnimi žarki, nas prijetno hladi, saj je slama najboljši naravni izolator, lahko ga celo umijemo, torej zmočimo in če se nam oblika kakorkoli deformira, ga s pomočjo vode ponovno oblikujemo v prvotno stanje, za glajenje krajcev pa lahko uporabimo kar naš likalnik.

Več o Ani Cajhen:

Ana Cajhen,s.p.

Pšata 32

1262 Dol pri Ljubljani

T: +386 (0)41 809 667

E: cajhenana@gmail.com