Znamenje v zahvalo za sinovo življenje. Plečnikova dediščina.
Znamenje je postavil Zajčev oče v letih 1935 in 1936 v zahvalo za sinovo življenje. Pri zasnovi kapelice in ograje je s svojimi nasveti sodeloval mojster arhitekture Jože Plečnik, načrti pa so delo drugega arhitekta. Znamenje oziroma kapelica je poimenovana po Zajčevi hiši, ki pa danes ne stoji več. Štirje vogelni stebriči, visoki 3 metre, nosijo rahlo dvignjeno piramidasto strešico. Arhitektonsko zasnovani elementi tipološko nakazujejo odprto kapelico. Stebriči so povezani s polkrožnimi kovinskimi obroči, ki poživljajo cestno in parkovno stran znamenja. V sredini je nameščen kovinski križ, pod njim na kamnitem bloku napis: Kristusu kralju, tolažniku trpečih. Na kamnitem postavku sta zapisani tudi letnici sinovega rojstva in nesreče. K znamenju so z vsake strani vodile betonske stopnice.
Prvotno je bila dograjena še zaprta zidana ograja, segajoča do polovice znamenja, in stopnice na cestni ter dvoriščni strani. Zid je bil grajen iz opeke in ometan, višina zidu pa je bila nivojsko razgibana. Vrt Zajčeve hiše je bil terasasto oblikovan, terase pa med seboj povezane z betonskimi stopnicami in kamnito ograjo. Okoli odprte kapelice je bilo pozneje nekaj manjših gradbenih posegov. Leta 1960 so zaradi širitve Ljubljanske ceste odstranili zunanje stopnice, leta 1989 je sledila obnova znamenja, skupaj z ograjo, ki je bila sestavni del znamenja. Zajčeva hiša je bila podrta konec 80. let.
V zasnovi Češminovega parka so zidano ograjo v letu 2008 znižali na višino 50 cm. Znamenje se je samo od sebe kar navidezno dvignilo, polkrožni kovinski loki, ki so povezovali visoko ograjo s stebriči znamenja, imajo sedaj tako večjo izraznost in izrazitejše poudarjajo odprt kip kapelice.
