Sokolski dom

Sokolsko društvo Domžale je bilo ustanovljeno 26. decembra 1905. Spočetka se je vse društveno življenje dogajalo pri Slokarju. Društvo je tudi javno nastopalo - zabeležen je podatek, da je bil 15. avgusta 1907 na sejmišču v Zgornjih Domžalah javni telovadni nastop "Slovenske sokolske zveze". Leta 1909 se je pričel graditi "Sokolski dom". Franc Ravnikar je Domžalam dal dve izjemno lepi zgradbi, ena izmed njih je Sokolski dom, drugi pa Društveni dom (danes Kulturni dom Franceta Bernika). Oba sta bila med najlepšimi v Sloveniji, žal pa je bil Sokolski dom požgan in kasneje podrt. Stal je na lokaciji, kjer je danes Park Masljeva.

8. avgusta 1911 je bil Sokolski dom slovesno odprt in je stal 60.000 kron. Ko pa je 1914 izbruhnila svetovna vojna, so nastopili za društvo in Sokolski dom težki časi. Kot druga sokolska društva, je bilo tudi domžalsko kmalu v začetku vojne razpuščeno. V domu je bil na jesen 1914 nastanjen kader 97. tržaškega pešpolka, od 31. julija 1915 do 3. marca 1918 pa vojaška bolnica s 104 posteljami. Ker za dom v takih razmerah več let niso bile plačane obresti, je bila resna nevarnost, da bo dom zaradi velikega dolga in neplačanih obrest na zahtevo upnikov na javni dražbi prodan. Da se je to preprečilo, je dr. Ivan Tavčar, kot pravni zastopnik Mestne hranilnice v Ljubljani, predlagal sodišču, naj se postavi Sokolski dom pod prisilno upravo, kar se je tudi zgodilo. Gerent Cerar Franc je bil od sodišča imenovan za prisilnega upravnika doma. S tem je bil dom obvarovan prodaje in se je v ugodnejših razmerah že jeseni 1920 rešil dolga.

Leta 1921 so bili ustanovljeni sokolski odseki: v Moravčah, Dobu in na Brdu. Kasneje sta se prva dva razvila v samostojni društvi, odsek na Brdu pa je prenehal 1927. 7. maja 1924 se je društvo udeležilo odkritja spomenika Kralja Aleksandra I., ki ga je pred svojo hišo v Zgornjih Domžalah postavil starosta Slokar Andrej. Na dogodku je igrala tudi domžalska godba in razvil se je sprevod po cesti, ki se je zaključil z veselico.

Za društvo je bilo izjemno pomembno leto 1926, ko se je v njem osnoval kino odsek z nalogo, da se v Sokolskem domu čimprej odpre kino. Kino aparat je stal 40.000 din in je začel z rednim delovanjem avgusta 1927. V Sokolskem domu je bila odlično razvita tudi javna knjižnica, uprizorili pa so tudi več iger.