Gotska cerkev je bila sezidana vsaj v 14. stoletju, morda celo prej. Uradno se prvič omenja leta 1526. Prvotna cerkev je bila brez zvonika, kapele in zakristije. Zakristijo so dozidali 1718. leta, kapelo in zvonik pa 1750. leta. Takrat so v južno steno zvonika vzidali kip sv. Miklavža, ki je visok 104 cm in bil izklesan iz kamna sredi 15. stoletja. Posvečena je sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev in prijatelju otrok. Včasih so sem romali splavarji, ki so pluli po Savi. O tem govore tudi romarski podpisi na stenah ob glavnem oltarju, najstarejši je nastal že 1481. leta.
Prezbiterij je znamenit zaradi kamnoseškega in slikarskega oboka. Gotska mrežasta rebra slonijo na figuralnih konzolah (podstavkih) in se končujejo zgoraj na stropu s sklepniki.
Štiri konzole za oltarjem predstavljajo simbole evangelistov: Marko z levom, Janez z orlom, Luka z volom in Matej z angelom (ta ni ohranjen). Ob in za oltarjem na stenah so slike apostolov, ki stojijo pod piramidastimi baldahini.
Ostali prostor severne in južne prezbiterijske stene je okrašen z legendami iz življenja sv. Miklavža. Freske so delno uničili, ko so vzidali okno in zakristijska vrata.
Na prezbiterijski strani gotskega slavoloka so naslikana "pametna in nespametna dekleta", na stropu za oltarjem pa je upodobljen Kristus, med rebri pa štirje evangelisti in cerkveni očetje.
Leta 1910 je freske v prezbiteriju restavriral slikar Matej Sternen
Veliki oltar nosi letnico 1669. V njem so kipi sv. Miklavža, Urbana in Lovrenca. Zgoraj so sv. Avguštin, Lenart in Barbara ter plastika "Umor betlehemskih otrok" (s kipom sv. Urbana - ukradena 1946). Oltar je izdelal Martin Potokar, poslikal pa kamniški slikar Hans Maks Strasperger.
Oba stranska oltarja spadata med "zlate oltarje". Stranski oltar ima kipe sv. Magdalene, Uršule in Apolonije, ob straneh so Mati Božja, Simon in Juda.
Oltar v kapeli na levi strani je bil sredi 18. stoletja predelan. Od takrat je v njim odlična Cebejeva slika sv. Janeza Nepomuka in Frančiška Ksaverja. Nad sliko plava Bog Oče.
Leta 1887 so iz župnijske cerkve v to podružnico prenesli križev pot; naslikal ga je kamniški slikar Matija Koželj, leta 1935 pa ga je prenovil Franc Merčun.
Leta 1897 so stare tri zvonove prodali in kupili večje, bronaste. Žal jih je leta 1917 vzela vojna. Sedanji zvonovi pojejo od leta 1921, vliti pa so v jeseniški železarni.
Župnija Ihan
