Grad Groblje (Ebensfeld)

Grad Groblje (Ebensfeld)

V prostorih gradu Groblje danes domuje Biotehniška fakulteta, sicer pa je grad v lisitnah omenjen že leta 1611, ko je v njem gospodaril Lovrenc Spitzig. Zgodovinar Janez Vajkard Valvasor je v Topografiji vojvodine Kranjske leta 1679 dal natisniti sliko grobeljskega gradiča in cerkev sv. Mohorja in Fortunata. V njegovem času je bila lastnica grobeljske graščine vdova Ana Kunst, Janez Jurij Posarelli pa je omenjen kot eden izmed prednikov v Grboljah.

Umetnostni zgodovinar Janez Veider je ugotovil, d kneginja Auersperg leta 1689 mo prezidala stare graščine, ampak je dala na južni strani zgraditi povsem novo, enotno zasnovano stavbo z razčlenjeno in simetrično fasado s portalom, plitvim balkonom in pretehtano obliko ostršja. Kneginja je dala Groblje preurediti v letovišče, zato so postavili tudi lovsko kočo. Po Dolničarjevem poročilu je novo graščino v Grobljah zgradil ljubljanski stavbenik Karel Martinuzzi.

Lastništvo se je veliko menjalo in grad je prešel v roke Lambergerov. Franc Bernard, grof Lamberg, je dal prezidati grobeljsko cerkev in ji oskrbel sliko sv. Notburge. Njegov naslednik Franc Adam Lamberg je dal cerkev poslikati Francu Jelovšku. Deželno glavarstvo je 22. februarja 1774 izdalo odlok, da se zemljišče župnije Mengeš in podružnice prepiše k posestvu Groblje. Franc Adam Lamberg je 17. januarja 1783 prosil za pridružitev posesti v Grobljah k posesti Brdo pri Lukovici.

1838 je grobeljsko posest, njive, vrtove, travnike, stanovanjska in gospodarska poslopja kupila baronica Antonija Alojzija Erberg, pozneje poročena Attems. Del zemljišča je baronica spremenila v drevored. Že pet let kasneje je posestvo prodala Karlu pl. Wurzbach, po njegovi smrti pa jo je dobil njegov sin, baron Alfonz Wurzbach pl. Tannenberg. V začetku 20. stoletja. Je grobeljsko gospodarstvo začelo propradati in baron Alfonz je odprodajal zemljo. 5. februarja 1917 je grad in posest prodal društvu Dobrodelnost v Ljubljano, to pa je 21. septembra 1920 vse prodalo Misijonski družbi sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Misijonarji – lazaristi so stanovanjska poslopja spremenili v misijonišče s kapelo, zemljišča pan so obdelovali. Tu so delovali do druge svetovne vojne. Med vojno so partizani misijonišče požgali, posest pa je bila po vojni nacionalizirana. ?? Prešla je v roke Biotehniške fakultete, ki danes…

Vir: Stražar, Stane. Ob bregovih Bistrice.