Gasilski dom je stal, še preden je nastalo Gasilsko društvo Stob.
Stobljanski gasilci so bili pred nastankom svojega društva razporejeni v 3. rezervno četo v domžalskem gasilskem društvu, ustanovljenem že leta 1880. S takšno razporeditvijo se niso strinjali in na pobudo Josipa Jezernika so leta 1906 ustanovili samostojno Gasilsko društvo Stob, ki je bilo ustanovljeno predvsem za območje Stoba in nekdanjo Občino Depala vas. Ustanovni občni zbor je društvo imelo 20. maja 1906, na njem pa je bilo prisotnih 20 članov. Ob ustanovitvi so člani prejeli nove obleke, čelade in drugo opremo. Kot redko društvo so že od prvega dneva delovanja imeli svoj lastni gasilni dom, niso pa imeli svoje brizgalne. Le-to so jim posodili domžalski gasilci. Stobovski gasilci so prvič javno nastopili 17. junija 1906 na cerkveni slovesnosti v Domžalah, ustanovno slovesnost pa so imeli 12. avgusta 1906. Ves Stob je bil lepo okrašen, na pomembnem dogodku pa se je zbralo več kot 200 gasilcev in več kot 5.000 domačinov in okoličanov. Ognjeni krst so stobovski gasilci uspešno prestali pri velikem požaru v Mengšu, 30. avgusta 1906. Deset gasilcev je takrat z brizgalno brizgo gasilo od pol šestih zjutraj do desetih dopoldne.
Dom je nastal po načrtnih tesarskega mojstra Franca Ravnikarja in sledi vzorcem dunajske arhitekturne šole. Danes je dom sedež PGD Stob-Depala vas.
Saša Roškar in Igor Kuzmič, 2006. Mesto Domžale : sprehod skozi prostor in čas.
