Cerkve na čast sv. Kancijanu so postavljali in posvečevali navadno na krajih, kjer izvirajo ali ponikujejo večje reke, ali na kraškem območju, kjer je več podzemskih jam. Pri našem Škocjanu ta pojav ni posebej izrazit, je pa na kraškem območju, kjer je več kraških jam. V Hudičevi jami pod vasjo je bil včasih močan izvir Grabnice. Radomlja, ki je pogosto poplavljala, je včasih tekla ob znožju hriba, zdaj pa teče po novi strugi in je bolj odmaknjena. Na južni strani vasi pa je potok Rača.
Cerkev sv. Kancijana v Škocjanu se v pisnih virih omenja (pey des guoten sand Kancians chirchen) 21. decembra 1309.
Ponovno je omenjena okrog leta 1400 (Sand Canczion), 1446 (Sand Kantzisan) in 1439 (Sand Concian).
Več kot iz teh kratkih omemb o škocjanski cerkvi izvemo iz vizitacijskih zapisnikov. Škof Rajnald Scarlichi je cerkev vizitiral 2. oktobra 1631. Tedaj so bili v Škocjanu trije oltarji: sv. Kancijana v prezbiteriju, ki mu je razen svečnikov in prtov manjkala vsa oprema, sv. Petra na evangeljski ali severni strani in sv. Boštjana na listni - južni strani. Stranskima je manjkalo vse, razen prtov in podob. Vizitator je naročil, da naj za oltarje kupijo opremo in podobe. Hkrati je zahteval, da naj oltar zunaj ob vhodu poderejo, okna pa prenarede, tako da se bodo dala odpirati. Zahteval je tudi, da naj kupijo kadilnico, ladijco za kadilo, rimski obrednik in posodico za blagoslovljeno vodo.
Dne 28. maja 1686 je cerkev vizitiral od škofa pooblaščeni mag. Ivan Cerar, vikar na Igu. Oltar sv. Kancijana in tovarišev-mučencev je bil takrat posvečen, a je bil še brez povoščenega prta, pločevinastih posodic na svečnikih in kanonskih tablic. Za oltar sv. Petra na evangeljski stani vizitator ni mogel ugotoviti, če je posvečen, manjkala pa je skoraj vsa oprema. Oltar sv. Fabijana in Boštjana je bil posvečen, manjkali pa so prti in tablice.
Leta 2014 se je pod fasado cerkve uredil fasadni podstavek.
www.zupnija-dob.rkc.si
