Ihan je prastara naselbina, naseljen je bil že v rimski dobi. Ostanki rimske opekarne in rimski grobovi na griču Dobrava pričajo o tem. Omenjajo ga že zgodovinske listine iz leta 1228
Prvi ihanski župnik se omenja leta 1296. Župnija je prvotno spadala pod mengeško prafaro. Prva cerkev je bila sezidana v romanski dobi (v 10. stoletju), o njej ni poročil, tudi ostankov ne. To romansko cerkev so pozneje gotizirali, nato pa je bila še dvakrat prezidana. Župnik Urban Komatar (1613 – 1643) je prvi začel prezidavati cerkev.
Na Jernejevo nedeljo 1678 je bila cerkev posvečena. Ta cerkev je imela tri oltarje: sv. Jurija, Matere Božje in sv. Štefana.
V letih 1742 do 1744 so zidali sedanjo cerkev. Takrat je bil v Ihanu odlični župnik Gašper pl. Šimič. Načrte zanjo je naredil Gregor Maček iz Ljubljane. Od prejšnje cerkve je ostalo nekaj romanskih in gotskih sten, prezbiterij, ki so ga sedaj predelali, pa tudi zvonik iz leta 1683. Ta prenovljena cerkev je bila posvečena 4. avgusta 1743. Šimič je v novi cerkvi postavil nove oltarje: na velikem oltarju so bili kipi sv. Jurija, sv. Kozma in Damijana; na levi strani oltar angela varuha, na desni pa sv. Štefana. Ob podolžni steni je bil na levi strani oltar Matere Božje, na desni pa oltar sv. Družine. Na ta oltar je vezana bratovščine sv. Družine, ki jo je leta 1719 ustanovil župnik Jurij Köschtner.
Leta 1883 je bila cerkev obnovljena, prepleskana in je dobila nova okna.
Leta 1969 so prenavljali notranjščino cerkve in našli ob oltarju sv. Družine in ob nekdanjem Marijinem oltarju dve dragoceni baročni freski. Domačin, akademski slikar Tomaž Kvas, je odkril in restavriral freske. Nastale naj bi leta 1764, pripisujejo pa jih Antonu Cebeju.
Freska na zunanji strani južne stene je verjetno Cebejeva. Umetnik je upodobil sv. Družino, ki pomaga bolnim in umirajočim. Na zahodni steni ob zvoniku je isti umetnik naslikal fresko "Plavajoča smrt" in prikazuje nesrečo pri gradnji cerkvenega zvonika. Obe freski sta iz leta 1764.
Glavni oltar s kipi sv. Jurija, sv. Petra, sv. Pavla in sv. Jerneja je leta 1909 izdelal rojak Ivan Pengov. Obnovljen in pozlačen je bil leta 1969. Tabernakelj je iz leta 1855.
Baročni oltar sv. Štefana s kipi sv. Štefana, sv. Pavla in sv. Antona Puščavnika in reliefom sv. Trojice, nosi letnico 1484.
Baročni oltar sv. Ane z malo Marijo, sv. Joahimom, sv. Andrejem in kipom angela varuha z otrokom.
Oltar sv. Družine je delo Ivana Pengova iz leta 1912. Njegova sta še kipa sv. Alojzija in sv. Neže, baročni kip sv. Družine je iz leta 1742, podobo Brezjanske Marije pa je naslikal Ivan Pengov ml. leta 1964. Na mestu, kjer je nekdaj stal Marijin oltar (na levi strani), visi slika Marijinega oznanjenja, delo Ihanca Mihaela Kavka iz leta 1854. Sliko je leta 1929 preslikal Franc Merčun iz Bišč.
Marmorni oltar sredi cerkve je izdelal Stanko Kunaver iz Ljubljane leta 1972.
Križev pot je delo slikarja Matije Koželja iz leta 1887.
Orgle - leto izdelave ni znano, stare naj bi bile preko 160 let. Imajo 11 registrov in od leta 1962 jih poganja elektromotor.
Župija Ihan
