Cerkev Marije Vnebovzete na Goričici

Na sredi domžalske ravnine stoji 8 do 10 m visok griček – Goričica. Na njem se stiskajo farna cerkev Marije Vnebovzete, kapela Matere Božje, farno pokopališče, župnišče in veroučna šola. Goričica ima staro in bogato zgodovino. Na tem mestu so postavili cerkev najkasneje v srednjem veku. V 15. stoletju so jo obdali z obzidjem. V začetku 20. stoletja pa so Domžale postale samostojna fara.

Kdaj je bila na Goričici zgrajena prva cerkev, podružnica mengeške župnije, doslej ni bilo natančno ugotovljeno, vsekakor pa izvira še iz srednjega veka, vsaj iz časa gotike. O tem pričata gotski kip Marije z Jezuščkom iz sredine 15. stoletja in ostanek šilastoločnega portala za spovednico pod korom. Prva omemba cerkve na Goričici (zw Goritschitsch) je iz leta 1526.

Cerkev je orientirana v smeri vzhod-zahod. Njena enoladijska stavba se nadaljuje v nekoliko ožji obokan prezbiterij. Zahodne fasade se drži zvonik. Na vzhodni fasadi pa je mogočen kip Kristusa Kralja. Pred povečavo konec 19. stoletja je bila preprosta enoladijska obokana stavba s prezbiterijem kvadratne oblike in plitvo apsido. Glavni oltar je stal približno tam, kjer je sedaj v cerkvi prednji lestenec. Srednjeveška stavba je bila večkrat predelana. Sredi 19. stoletja je bil predelan in povišan zvonik. Dobil je tudi baročno streho. Konec 19. stoletja so cerkev podaljšali, ji prizidali stranski kapeli in dozidali tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1938 so še podaljšali prezbiterij in ga pravokotno zaključili. S tem je cerkev dobila svojo sedanjo podobo.

Kapela Marije Pomočnice

Na mestu sedanje kapele je stala manjša kapela z vdolbino, v kateri je bil kip Marije Pomočnice, ki s plaščem oklepa ljudi različnih stanov. Na tem kraju so se pogosto vrstila romanja iz bližnjih in daljnih krajev. Kapelica je bila konec 19. stoletja precej zanemarjena, dokončno pa jo je poškodoval potres leta 1895. Razpadajočo kapelico so podrli ter leta 1996 na njenem mestu postavili novo in večjo. Iz stare kapelice so prenesli obnovljeni kip Marije s plaščem.

Tabor

Zaradi obrambe pred Turki je bila cerkev obdana s taborskim obzidjem. Tabor na Goričici je spadal med najpravilneje oblikovane taborske komplekse pri nas. Imel je dvojno obzidje in jarek okrog zunanjega obzidja.
Notranje pravokotno obzidje je bilo dodatno utrjeno s štirimi stolpi. Proti zahodu sta ga varovala dva okrogla stolpa. Vhod v tabor je vodil skozi poseben vhodni stolp na vzhodni strani. Tega je varoval mnogokoten stolp na severovzhodnem vogalu obzidja. Znotraj obzidja je stala cerkev, ki je bila mnogo manjša od sedanje. Na vzhodni in južni del obzidje so bile naslonjene zidane kašče.
Zunanje obzidje je bilo nižje in popolnoma okroglo. Raztezalo se je skoraj 200 m v dolžino. Obdano je bilo z dodatnim jarkom, napolnjenim z vodo. Celoten kompleks je bil krožne oblike s premerom 75 metrov. Zadnje ostanke taborskega obzidja so podrli konec 19. stoletja ob povečanju cerkve.

Plečnikova zapuščina

V cerkvi lahko vidimo lesen pevski kor v enem kosu, za katerega je naredil načrte Plečnik s svojim učencem Antonom Bitencem. Župnik Matija Tomc je leta 1951 osebno prosil Plečnika za načrte obnove in povečave kora, ki je bil v zelo slabem stanju. Arhitekt je nato kor, ki sloni na dveh starejših kamnitih stebrih, podaljšal vse do oken. Ograja je sestavljena iz lesenih arhitravov, ki posnemajo kamnite detajle. V svoji shemi se ograja navezuje na starejšo orgelsko omaro v ozadju in hkrati rahlja triosno nosilnost lokov spodaj. Razdeljena je na pet reliefno poudarjenih pravokotnih pol. Monumentalnost v materialu in izvedbi je kvalitetno zmehčana z lesenimi geometrijsko oblikovanimi vegetabilnimi elementi. Lesene elemente pevskega kora sta pod vodstvom mizarskega mojstra in domžalskega župana Janeza Vrečarja v enem kosu izdelala Maks Kovač in Marjan Smolnikar. Po pričevanju Maksa Kovača z Vira so on in njegovi sodelavci stari kor odstranili tik pred namestitvijo novega. Ograja starega kora je bila sestavljena iz lesenih rezljanih palic bele barve, ki so bile postavljene diagonalno ena na drugo. Ograja je bila brez polnila. Po besedah Marjana Smolnikarja je bil kor v celoti izdelan iz tri leta starega hrasta iz Slavonije. Celotna konstrukcija kora je lesena in so jo sestavili v Vrečarjevi delavnici. Moški so kor v enem kosu ročno odnesi v cerkev na Goričici. Predhodno ni bilo za kor opravljenih nobenih statičnih izračunov, zato so njegovo vzdržljivost preverili tako, da so po postavitvi nanj poslali sto domačinov. Konstrukcija kora je vzdržala in tehnični pregled je bil tako opravljen. Pod vrhom jo zaključujejo pentlje, pogosto uporabljen Plečnikov motiv.