Po resnični zgodbi posnet film o dezerterju v zadnjih dneh Tretjega rajha. Stotnik pripoveduje o tem, kako je nacizem pokvaril samo jedro človečnosti Nemcev med vojno; je zgodba o človeku, ki se lahko iz žrtve čez noč spremeni v storilca.
V kaotičnih razmerah zadnjih dveh tednov vojne, aprila 1945, razcapani in sestradani devetnajstletni nemški dezerter Willi Herold komaj pobegne pred streli svojih sovojakov. Ko poskuša na kmetiji ukrasti jajca, ubije kmeta – začne se njegova preobrazba iz obsojenca v sodnika, obupanega človeka, ki v sili tudi sam nima več nikakršnih zadržkov do zla. Kmalu najde zapuščen avto s stotniško uniformo, plaščem in čevlji. V preobleki stotnika zbere skupino dezerterjev ter z njimi še sam začne moriti in pustošiti po razdejani nacistični Nemčiji; vloga človeka, ki lahko odloča o življenju in smrti drugih, kakor se mu zazdi, mu je naenkrat pisana na kožo.
»Hotel sem posneti film o strukturni dinamiki nacionalsocializma. /… / Zanimivo se mi je zdelo povedati zgodbo iz tistega časa, v kateri glavni lik svojih dejanj ne počne zaradi ideologije ali ambicij, temveč zgolj zaradi želje po preživetju. Ta se s tem, ko lik pridobi moč, razvije v nekaj povsem drugega. Hotel sem posneti film o ljudeh, potisnjenih v določene okoliščine, in kako se v njih znajdejo.« Robert Schwentke
Robert Schwentke
Rojen 1968 v nemškem Stuttgartu. Leta 1992 je diplomiral na filmski šoli Columbia College Hollywood v Los Angelesu. Kot režiser in scenarist je zaslovel s filmi, kot so Pogrešana na letalu in Upokojeni, oboroženi, nevarni, ter Neupogljivi in Povezani iz trilogije Razcepljeni.
… da so bile po pričevanju Janeza Veiderja, umetnostnega zgodovinarja iz Mengša, Groblje že od nekdaj privlačna točka za domačine in tujce? Nekdaj se je v grobeljskem gradu zbirala imenitna gospoda, sredi 18.stoletja pa so začele prihajati velike množice romarjev v grobeljsko cerkev k oltarju svete Notburge.