Potepuh (angleško The Tramp ali The Little Tramp) je najbolj znan filmski lik angleškega komika Charlieja Chaplina in prepoznavna ikona filmskega sveta, prevladujoča v obdobju nemega filma. Potepuh je v izvedbi Chaplina otročji in nespreten, toda na splošno dobrosrčen lik, najpogosteje prikazan kot revni postopač, ki si prizadeva obnašati z oliko in dostojnostjo kavalirja, svojemu družbenemu položaju navkljub. Čeprav je občasno pripravljen služiti s ponujenim delom, pa uporabi tudi prebrisanost, da pridobi potrebno za preživetje in pobegne organom oblasti, ki njegovih norčij ne tolerirajo. V Chaplinovih filmih Potepuh ni vedno prikazan kot revni postopač. Lik (»Majhen falot«, kot mu je pravil sam) je redko naveden v filmu z imenom, včasih je naveden kot »Charlie« ali še redkeje, kot je v prvotni nemi različici filma Zlata mrzlica, »mali smešni potepuh«.
V vlogi Potepuha, ki ne spregovori niti besede, Chaplin vztraja vse do prevlade zvočnega filma. Iz obdobja v obdobje lik tudi spreminja, njegove lastnosti pa črpa tudi iz lastne avtobiografije. Tako Potepuh v drugem obdobju za razliko od burlesk s pretepi in pobegi, poglobi svoj značaj in pridobi nežnejše poteze, Chaplinove komedije pa postanejo preplet komičnih in melodramatskih elementov. K takšnim poleg prvega celovečerca z naslovom Deček (The Kid, ZDA, 1921), v katerem revež vzame k sebi osirotelega otroka, nato pa skrbita drug za drugega, sodijo še Cirkus, Luči velemesta (City Lights, 1931), Moderni časi (Modern Times, 1936) in Veliki Diktator (The Great Dictator, 1940), v katerem poleg vloge nemega Potepuha odigra tudi vlogo govorečega diktatorja Hynkla in v slovitem govoru o človeškem zlu in človečnosti prvič spregovori na glas.
Zaradi političnih prepričanj, ki z leti vse bolj postajajo osrednji motiv njegovih filmov, pade v nemilost Hollywooda in vladajočih političnih sil. Leta 1952 ameriška vlada Chaplinov odhod v Evropo, kjer naj bi promoviral svoj najnovejši film Odrske luči (Limelight, 1952), izkoristi za njegov izgon in mu prepove vstop v ZDA. Odtlej Chaplin živi in ustvarja v Švici, kjer je leta 1977 tudi pokopan. Za seboj je pustil enega največjih opusov komedije v zgodovini filma, njegova dela pa predstavljajo nepogrešljiv del filmskega kanona.
… da je bilo nekdaj na plitvini pod Knezovimi skalami domžalsko kopališče? Pod bližnjim mostom, kamor je Kamniška Bistrica nanosila velike količine belega proda, so kopalci našli odlično in čisto plažo.
