Fausto Perbellini in Fausto Biasutti sta samotarja srednjih let, ki po naključnem srečanju pričneta nenavadno prijateljstvo, saj si delita enako ime. S skupnim ciljem živeti skromno življenje na podeželju želita pobegniti pred rimskim vrvežem. Po preselitvi v podedovano hišo Biasuttijeve none v furlanskih hribih, se nadvse nespretno lotita kmetovanja, pri tem pa se skušata približati domačinom. Delujeta po motu: "Kar te ne ubije, te ojača”, vseskozi pa se učita iz svojih napak. Trudita se poslušati naravo in graditi skupnost z drugimi, nazadnje pa končno prejmeta največjo nagrado: dar pravega prijateljstva.
… da so bile po pričevanju Janeza Veiderja, umetnostnega zgodovinarja iz Mengša, Groblje že od nekdaj privlačna točka za domačine in tujce? Nekdaj se je v grobeljskem gradu zbirala imenitna gospoda, sredi 18.stoletja pa so začele prihajati velike množice romarjev v grobeljsko cerkev k oltarju svete Notburge.
