Gorjuša

Ime Gorjuša je verjetno nastalo iz osnove gora – gorjuša. Po ljudskem izročilu se je Gorjuša razvila blizu krumperškega gradu, ker so tu prvotno prebivali krumperški delavci. To potrjujejo tudi urbarji tamkajšnjih podložnikov. Leta 1640 je bilo na Gorjuši, poleg  dveh celih in dveh polovičnih kmetij, še osem kajž.
Gorjuša stoji na kraškem svetu in tu ni nobenega studenca; uporabljali so vodo iz kapnic. Tu najdemo več podzemnih jam; Železno jamo, ki je za javnost in oglede odprta od leta 1963, Miševo jamo in Babjo jamo. V slednji je arheološko najdišče, saj so tu leta 1967 odkrili bivališče ledenodobnega lovca.