Mlinščice

Izpostavljeno:

Mlinščice kot pomembna dediščina naših krajev.

Prvi zapiski o mlinih ob Kamniški Bistrici so znani že iz začetka 15. stoletja. Sicer pa o starosti mlinščic lahko le ugibamo. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da v Sloveniji ni vodotoka, ki bi se po številu in dolžini mlinščic lahko meril s Kamniško Bistrico. Po nekaterih virih naj bi se ob Kamniški Bistrici v preteklih stoletjih zgradilo preko 200 km mlinščic in najrazličnejših dovodno-odvodnih kanalov. Mlinščice so se namreč skozi zgodovino gradile, se opuščale in spreminjale svoj potek glede na trenutne potrebe.

Komaj 33 kilometrov dolga reka, ki ima danes delujočih približno 60 kilometrov mlinščic in razbremenilnih kanalov, predstavlja neverjeten sistem umetnih kanalov in edinstven spomenik tehniške dediščine, ki mu v Sloveniji ni primerjave niti nam ni znana podobna gradnja v sosednjih državah. Hkrati pa po obsegu potrebnih del in potrebne organizacije vzdrževanja mlinščic predstavlja edinstven projekt, ki mu v času fevdalizma na Slovenskem težko najdemo primerjavo.

Šele ko pomislimo na tedanja pomanjkljiva znanja v znanosti in tehniki, nam postane jasno, koliko truda so si naložili graditelji. Potrebno je bilo strasirati vse omenjene mlinščice in vsem porabnikom zagotoviti ustrezne vodne padce, saj bi sicer tedanji investitorji takoj propadli. Vedeti je namreč treba, da so mlinščice kopali ročno - brez ustrezne mehanizacije. Mlinščice Kamniške Bistrice so torej nadvse pomembna dediščina, ki je ne smemo zanemarjati.

Na mlinščicah ob Kamniški Bistrici je bilo v Katastru vodnih moči za Kamniško Bistrico iz leta 1913 registrirnih 84 naprav, ki so izkoriščale vodno moč. Kataster se je v kraljevini Avstrijskega cesarstva vodil na Hidrografskem centralnem uradu pri Kraljevsko-cesarskem ministrstvu za javna dela. V katastru je opis povodja, podatek o vodni moči, o tem, koliko se je da izkoristiti in koliko je dejansko izkoriščene ter kje, vse skupaj pa je podkrepljeno z detajlnimi opisi vodnih moči po posameznih odsekih in objektih, vključno z detajlnimi grafičnimi prikazi. Vsak od gospodarskih objektov ob mlinščicah je namreč imel svoje vodne pravice. Lastniki objektov so bili tako lastniki vodnih padcev, ki so bili pogosto jedro sporov. Sicer pa so se lastniki združevali v okviru vodnih zadrug, saj so v okviru teh skupnosti lahko reševali kočljive probleme vodnih pravic in dolžnosti, predvsem pa organizirali zahtevna vzdrževalna dela na vodnogospodarskih objektih, kakršni so jezovi, zapornice ter sami kanali. Iz seznama vodnih moči je moč razbrati neverjetno množico različnih naprav in dejavnosti, ki so izkoriščale vodno moč ter jo spreminjale v delovno ali kasneje v električno energijo. To so mlini za mletje žita, barve in cementa ter za drobljenje peska, najrazličnejše žage, kovačnice, opekarne in številne elektrarne, ki so dajale energijo za pogon strojev razvijajoče se industrije.

Mlinščica - danes

Večina starejših naprav, kot so mlini in žage, je v zatonu in načeloma propadajo. Naprave, ki še delujejo, pa so modernizirane do te mere, da jih praktično ne moremo več šteti k dediščini preteklosti. Kljub temu pa na mlinščicah in pritokih Kamniške Bistrice še najdemo nekaj delujočih starih mlinov, ki bi ob ustrezni vključitvi v širši program "muzejske dejavnosti" oziroma turistične ponudbe dolgoročno lahko predstavljali izjemno zanimivo tehnično dediščino.

Žal pa je prav ta dediščina danes izjemno ogrožena. Zato bi bilo potrebno še delujoče in nekatere pred kratkim ustavljene, pa vendar ohranjene mline, žage in druge tehnične objekte vezane na vodo, predstaviti kot turistično zanimivost regije ter jih vključiti v paket turistične ponudbe v obliki "muzeja na prostem." Seveda takšen "muzej na prostem" ne bi mogel delovati sam po sebi, temveč v povezavi z enim od obstoječih ali pa na novo ustanovljenih muzejev v regiji. Na tak način bi verjetno dosti lažje osmislili in zagotovili obstoj najbolj zanimivim objektom tovrstne tehnične dediščine, kamor sodijo tudi mlinščice same - z vsemi spremljajočimi vodnogospodarskimi objekti, kot so jezovi in zapornice.

Če se odpravimo na izlet po poti mlinov in mlinščic ob Kamniški Bistrici, bomo od nekdanje veličine in pomembnosti mlinov, žag in drugih objektov prepoznali le redke. Toda iz teh ostankov preteklosti še vedno lahko izluščimo zanimivo zgodbo, ki nas popelje v začetke industrializacije Kamniško-Domžalske regije.

Najpomembnejše mlinščice ob Kamniški Bistrici:
• Mlinščica Kalcit
• Mlinščica čez Stahovico
• Mlinščica čez Jeranovo
• Mlinščici skozi Smodnišnico
• Mlinščici skozi Kamnik (opuščeni in zasuti)
• Titanova mlinščica
• Šmarska mlinščica (opuščena, zasuta)
• Radomeljska mlinščica
• Homška mlinščica
• Opuščena Domžalska mlinščica (opuščena, v kanalu)
• Ihanska mlinščica
• Mlinščica Pšate.

Več o mlinščicah si lahko preberete na spletni strani Zelena os - Mlinščice.


Vstopnina
Vstopnina
Brezplačen vstop
Sorodne vsebine
Ste vedeli
… da so bile Domžale do prihoda tujcev leta 1866 povsem navadno in mirno vaško naselje. Tirolci in Sudetski Nemci pa so prinesli nov način življenja in tudi gradnje?
TIC DOMŽALE
Ljubljanska c.70
1230 Domžale
T: 01 / 722 01 00
T: 01 / 721 07 26
E: tic@domzale.si
Facebook
Instagram
Vse pravice pridržane © 2017 Občina Domžale
Izdelava: bplanet