Sprehod ob Kamniški Bistrici

Izpostavljeno:

Zelena os

Domžale kot zelo mlado mesto sicer nimajo starega mestnega jedra, imajo pa prekrasno Zeleno os ob Kamniški Bistrici. Os poteka od Štude – južnega dela Domžal – do severnega vznožja Homškega hriba. Zelena os je živahna in obljudena od prve zarje do mraka. Če sprehodu po Zeleni osi dodamo vzpon na razgledni Homški hrib in obisk gozdne učne poti na Šumberku, lahko iz tega nastane zanimiv izlet.

Potek

Domžale –Količevo – Radomlje – Homec– Radomlje - Količevo –Šumberk – Domžale (14,6 km)

Na pot se odpravimo iz Športnega parka Domžale, kjer je dovolj parkirnih prostorov. Pod cesto, ki prečka Kamniško Bistrico, se odpravimo do Zelene osi – kolesarske in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici. Obrnemo se proti severu. Pot je speljana po levem in desnem bregu reke, vendar ne ob celotni dolžini struge. Kakorkoli že, na tej poti se boste sicer težko izgubili, a z lahkoto zašli z opisane trase.

Štirje mostovi
Hodimo proti vodnemu toku po peščeni, lepo urejeni poti do prvega mostu. Na drugi strani sta hrib Šumberk – domžalski Tivoli – in izliv Rače v Kamniško Bistrico. Na levi vidimo fitnes vadišče. Ob poti so postavljeni merilniki razdalje od mosta pri športnem parku. Nasploh je ob poti veliko urejenih prostorov za počitek . Kmalu pridemo do lipovega drevoreda, ki je bil zasajen leta 1980 ob smrti Josipa Broza - Tita. Tudi naslednji betonski most je namenjen le pešcem in kolesarjem. Zanimivo ga dopolnjujeta vhodni krožišči. Nadaljujemo sprehod po drevoredu. Ob poti so postavljene izobraževalne table o temah, povezanih z reko. Tretji most je namenjen prometu , zato sta na obeh straneh narejena podvoza . Tudi četrti most je namenjen pešcem in kolesarjem. Prek njega pridemo na levi breg Kamniške Bistrice , .

Na levem bregu
Malo naprej je predstavitvena tabla celotnega toka Kamniške Bistrice. Na desni se nad strehami dviga zvonik nove cerkve sv. Jožefa na Viru. Vzdolž poti so drevoredi, bregovi regulirane struge pa se počasi zaraščajo. Kmalu pridemo do drugega fitnes vadišča in teniških igrišč. Na reki so postavili veliko pregrad, da bi preprečili njeno razlitje v času visokih voda. Naslednji most je industrijski in po njem so speljani železniški tiri. Na desni je tovarna za proizvodnjo kartona - Količevo karton. V nadaljevanju se pot nekoliko oddalji od reke, čeprav še vedno poteka vzdolž struge.

Proti Radomljam
Od mosta v Radomljah je le nekaj deset metrov do krožišča z mlinskimi kamni, ki spominjajo na mlinarsko tradicijo kraja. Na drugi strani stoji edini še delujoči mlin v Radomljah – Kraljev mlin. Mlevske stroje poganja elektrika, tako da niso več odvisni od vode. Nadaljujemo pot po levem bregu. V daljavi že vidimo cerkveni zvonik na Homcu, ki se dviguje med krošnjami dreves. Na naslednjem mostu zopet prečkamo Kamniško Bistrico. Po vzhodni strani Homškega hriba pridemo do jeza, kjer zajema vodo Homska mlinščica. Malo naprej stoji novi most, od koder je le pet minut hoje do Arboretuma Volčji Potok.

Na Holmec
Obkrožimo Homški hrib in se mimo razpela po strmi utrjeni poti začnemo vzpenjati proti vrhu. Božja pota so navadno kar strma, kar je dobro za pokoro. Pri kamniti kapelici zavijemo k Marijini cerkvi, od koder je bil nekoč lep razgled, danes pa vidimo le gozdove. Vrnemo se nazaj do kapelice in se spuščamo mimo Pirnatove vile, zgrajene po načrtih Jožeta Plečnika, do platoja s kapelico. Gremo naprej po desni strani mimo kapelice in skozi gozd do hiš. Sestopimo po stopnicah in se spustimo do ceste. Preko Homške mlinščice se vrnemo do poti, speljani ob Kamniški Bistrici. S tem smo sklenili Homški krog.

Na koncu še na Šumberk
Po isti poti se vrnemo nazaj do prvega mosta, ki smo ga prečkali na začetku naše poti. Na desni je informativna tabla o gozdni učni poti Šumberk. Prečkamo reko, gremo mimo spomenika in pridemo do Poti pod hribom. Pred hišami je začetek gozdne učne poti, ki je neke vrste naravna učilnica. Na pot se lahko odpravite skupaj z lisičko in v njeni družbi odkrivate različne vrste dreves, rastlin, živali, nabirate plodove in liste. Krožna učna pot ima štirinajst učnih točk in se križa ter prepleta s trim stezo. Na točki pet je razgledišče s pogledom na Zeleno os. Točka osem pa nas popelje v škratovo deželo. Če bomo dobro opazovali, bomo bogatejši tudi za kakšno nenadejano novo spoznanje. Ko pridemo iz gozda, se po isti poti vrnemo na izhodišče.

Kamniška Bistrica
Reka Kamniška Bistrica je nekoč prestavljala svojo strugo v širini do 200 metrov, po letu 1970 pa je bila dokončno regulirana. Še po drugi svetovni vojni je bi most čez Bistrico na Viru dolg 132 metrov. Reka ima izrazit hudourniški značaj, saj je najvišja voda lahko tudi 240-krat višja od najnižje. Najvišji vodostaj ima spomladi in jeseni, najnižji pa pozimi in poleti. Poleti 2008 se je prvič zgodilo, da je bila zaradi nizkega vodostaja, odvzema mlinščic in izgube vode v podtalnico struga Kamniške Bistrice na Količevem nekaj dni suha.

Arboretum Volčji Potok (0,5 km)
Iz majhnega parka je v dobrih sto letih zrasel največji arboretum v Sloveniji. (Beseda arboretum pomeni zbirko dreves in grmovnic.) Na dobrih 80 hektarih uspeva okoli 3500 rastlinskih vrst. Arboretum je najlepši spomladi, ko zacvetita dva milijona tulipanov .

Marijina cerkev na Homcu
V letih od 1722 do 1728 so namesto stare kapele sezidali novo baročno cerkev . Gradnjo so zaupali znanemu mojstru Gregorju Mačku. Nad osrednjim delom cerkve se dviga mogočna, 17 metrov visoka kupola. V času turških vpadov je stal na Homcu močan tabor. Sedanji cerkveni zvonik, ki stoji samostojno ob cerkvi, je služil kot obrambni stolp. Cerkev je močno prizadel potres leta 1895. Ko so popravljali zvonik, so mu namesto čebulaste baročne strehe naredili ostro konico, ki zdaj štrli iz gozdov na Homcu .

Gozdna učna pot Šumberk
Pot je krožna in dolga 1,8 kilometra. Prvi del poti poteka po apnenčasti podlagi, ki skupaj z vodo ustvarja zanimive kraške pojave. V zadnjem delu, ko pot preide na silikatno kamninsko podlago, se ob njej začne pojavljati borovničevje. Na poti je 14 označenih točk. Pot do njih vam pokaže lisička. Pot v glavnem poteka po lepo urejeni makadamski poti, le gozdna učna pot je speljana skozi gozd.


Sorodne vsebine
Ste vedeli
… da so Domžale leta 1925 dobile trške pravice, ko so se združile štiri vasi: Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa?
TIC DOMŽALE
Ljubljanska c.70
1230 Domžale
T: 01 / 722 01 00
T: 01 / 721 07 26
E: tic@domzale.si
Facebook
Instagram
Vse pravice pridržane © 2017 Občina Domžale
Izdelava: bplanet