Visit Domžale - Župnijska cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Župnijska cerkev Marijinega rojstva na Homcu

Izpostavljeno:

čudovita cerkev iz leta 1728 na hribčku z razgledom na Kamniško - Savinjske Alpe

O nastanku prve cerkve na Homškem hribu je zgodovinar Janez Gregor Dolničar (1655 – 1719) leta 1691 zapisal: »Leta 1419 je ovčji pastir zaspal proti večeru na tem holmcu, kar zasliši angelski glas. Prikaže se mu v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim detetom. Drugi dan pove v vasi, kaj je videl, in začeli so zidati majhno kapelo.« Stara kapela ali cerkvica je stala na vzhodni strani blizu stare lipe. Ko je sčasoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti novo. Leta 1728 je bila cerkev dokončana. Bila je okrašena v baročnem slogu in poslikana z lepimi freskami, najverjetneje slikarja Antona Cebeja. Cerkev in veliki oltar je posvetil goriški nadškof Mihael Karol Attems 1. avgusta 1761 in določil, da se obletnica posvečenja praznuje na jesensko kvaterno nedeljo. Leta 1886 so se župljani lotili obnove cerkve in ta je bila v celoti končana tri leta kasneje. Na to nas spominja kamniti portal nad glavnimi vrati in napisom:

TU JE HIŠA BOŽJA IN VRATA NEBEŠKA. V SPOMIN PRENOVLJENJA CERKVE IN STOLETNICE FARE. 1889.

Potres je spomladi leta 1895 cerkev tako poškodoval, da ni bila več varna. Strokovna komisija je ugotovila, da je treba več kot polovico cerkve podreti in na novo sezidati ter odstraniti 6 m zvonika. Cerkev, ki je po tlorisni zasnovi ostala nespremenjena, je bila zidarsko obnovljena 6. decembra 1896. V letu 1897 so se lotili tudi notranje obnove cerkve.

Leta 1905 je slikar Matija Koželj iz Kamnika najprej poslikal prezbiterij, v letih 1912 do 1914 pa še kupolo, strop nad stranskima oltarjema ter stranski steni na koru. Cerkev je bila ponovno obnovljena leta 1961 ob 200. obletnici posvetitve cerkve. Obsežna obnovitvena dela so bila izvedena konec osemdesetih in v devetdesetih letih 20. stoletja. V tem času je bila sanirana kupola in streha cerkve ter zvonika, restavrirane so bile freske, križev pot, kipi svetnikov ter glavni in stranska oltarja. Izdelane so bile nove klopi, tlaki in razsvetljava. V prvem desetletju 21. stoletja so bile obnovljene orgle in celotni kor, zamenjano podnožje in ogrevanje pod klopmi, izdelane so bile nove stopnice na vzhodni strani cerkve in urejen tlak okoli cerkve, zamenjana je bila kritina na strehi cerkve ter obnovljena zunanjost zvonika.

Zvonik

Je najbrž zadnji ostanek protiturške utrdbe na Homcu. Da je bil osrednji del tabora, kaže tudi to, da v pritličju ni imel vhoda. Po ugotovitvah P. Fistra je bil ta 15 čevljev, to je 4,75 m nad tlemi. V stolp so prišli po leseni lestvi, ki so jo lahko dvignili, če je grozila nevarnost. Zvonik je bil večkrat predelan in povišan, nazadnje leta 1896 po uničujočem potresu. Na zvoniku so zamenjali lepo baročno streho z visoko šilasto. Tako je od tal do vrha križa zvonik visok 42 m.

Zvonovi

Stari homški zvonovi so bili iz sredine 18. stoletja. Skupaj so tehtali 4700 kg. Že leta 1886 so na velikem zvonu opazili majhno razpoko. Ko je po dveh letih počil in niso več mogli zvoniti, so dali leta 1889 uliti nove. Avstrijska vojska je za potrebe vojne leta 1917 vzela veliki in mali zvon ter navček, srednji zvon pa je po čudežu ostal v zvoniku. Leta 1922 so naročili nova veliki in mali zvon. Oba so pripeljali in blagoslovili leta 1923. Četrti zvon so homški župljani blagoslovili ter dvignili v zvonik leta 1994. Zvon je ulila livarna Perner iz Passaua. Zvonovi so uglašeni na c, e, g in a ton. Na vzhodni strani fasade zvonika je freska vstalega Kristusa, ki jo je leta 1991 naslikal Lojze Čemažar in obnovil leta 2011.

Oltar sv. Janeza Nepomuka - lep lesen oltar v kapeli na ženski strani je leta 1874 izdelal Janez Janežič iz Cerkelj. Slika sv. Janez Nepomuk v tronu je delo Leopolda Layerja. Ovalno sliko v atiki sv. Janez in Pavel pripisujejo slikarju Mencingerju. Na levi strani oltarja je kip sv. Florijana, na desni strani pa kip sv. Martina. Oltar sv. Trojice v kapeli na moški strani je lesen ter iz leta 1874 in prav tako delo Janeza Janežiča. V tronu je Layerjeva oljna slika sv. Trojice. Layerjeva je najbrž tudi ovalna slika na platnu sv. Ana in Joahim z Marijo. Na desni strani ob tronu je kip sv. Antona Padovanskega, na levi strani pa kip sv. Krištofa z Jezusom na rami. Daritveni oltar iz hotaveljskega rdečkastega marmorja so v skladu z obnovo liturgije in po načrtu arhitekta Feliksa Hribernika iz Depale vasi postavili leta 1979.

Nekatere zgodovinske zanimivosti
Valvazor pripoveduje, da je med Homcem in Mengšem ležal samostan, ki ga je porušila voda iz jezera, ki je ležalo nad Kamnikom proti Nevljam. V neurju si je utrlo pot med Starim in Malim gradom in preplavilo vso mengeško planjavo.
V Mengšu na hribu je stal stari grad mengeški, ki je bil sezidan pred 1000 leti. Bil je last cesarjev, koroških vojvod, nato oglejskih patriarhov, avstrijskih vojvod. Zadnji posestniki so bili Lambergi. Eden od njih je ustanovil beneficij tudi na Homcu. V potrdilnem pismu ustanovitve samostana v Velesovem se leta 1238 imenuje neki Markard Homški z več drugimi velmožmi. Zgodovinar Jožef Benkovič misli, da je imel ta mož mogočen grad na Homcu, ker se pogosto imenuje »v družbi odličnih mož«. Morda je sedanja cerkev nastala iz grajske kapele, kakor se je to zgodilo marsikje. Ob vznožju hriba med Nožicami in Homcem je stala svoje dni mala graščina, tako imenovani Škrpinov grad. Klet ob pobočju hriba je še ohranjena. Morda je bil ta mali grad letovišče Lambergov, ki so bili dediči oziroma nasledniki Gallenbergov, mengeških graščakov in so ustanovili v njem beneficij za grajskega duhovnika. Turki so bili tepeni na Homcu leta 1528. Prof. Orožen piše v Vojvodinji Kranjski leta 1902 na straneh 97 in 98, da so bili leta 1528 štirje hudi turški navali na Kranjskem. »Po Bistriški dolini ropajoče Turke so povečini pobili Goričani, Trzinci in Mengšani, a mnogo jih je tudi padlo pri Homcu, ko so naskakovali tamkajšnji tabor.« Pripoveduje se še, da so se Turki, hoteč naskočiti cerkvico na Homcu, morali sredi gore obrniti, ker so se konjske podkve vdirale v zemljo. Iz nekega tožnega pisma dne, 12. 10. 1620, je razvidno, da so zunanji duhovniki nosili naslov beneficiata ali kaplana na Homcu. Dne, 6. 7. 1639 je bil na prezentacijo Lamberga za beneficij Matere Božje na Homcu in za beneficij sv. Andreja v Mengšu potrjen ljubljanski kanonik Jurij Scarlichi. Leta 1728 je Anton Krištof Dinzel Angersburški dal napraviti veliki oltar na Homcu za 400 gld. Zato sta bili nekdaj na velikem oltarju sohi sv. Antona in sv. Krištofa. Dr. Gruden piše v zborniku Matice Slovenske leta 1911 na straneh 25 in 26 o Francozih, ki so bili premagani na Homcu. Francozi pod Belottijem so hiteli od Kranja, avstrijska vojska pod generalom Folseisom jim je prišla nasproti preko Trojan in Brda. Francozi so se postavili med Mostami in Mengšem, Avstrijci so zasedli Homec, Križ in Drnovo. Bilo je 8. 9. 1813, na mali šmaren. Boj se je pričel s topovi, ki so obsipali kriško graščino in Homec. Ljudska poročila pripovedujejo, da je rekel avstrijski general: »Le nič se ne bojte, dokler je na Homcu Mati Božja.« Avstrijci so imeli v
cerkvi sv. mašo. Dva častnika, ki sta stregla, sta svoje sablje na oltar v križ položila, molila in prosila Marijo za pomoč. Vnel se je hud boj, Francozi so zgubili ves pogum, ker so videli sredi avstrijskih vojakov prelepo ženo s krasnim vencem na glavi. Bila je baje sama Mati Božja. Francozi so bili premagani in so bežali čez Rašico in proti Kranju. V znamenje hvaležnosti za to zmago je avstrijski poveljnik podaril cerkvi na Homcu svečnike. Svečniki, 10 po številu, so res iz leta 1813.


Viri:

Župnija Homec in Kulturno društvo Jože Gostič Homec, 2012: Župnijska cerkev Marijinega rojstva. Dostopno tudi na spletu.

Lokacija
Lokacija
Gostičeva 2, 1235 Radomlje
Kontakt
Kontakt

Spletna stran
Facebook
E: homec.verouk@gmail.com
T: 01/7227396

Čas
Delovni čas
V času svetih maš in ko je župnik doma.
Vstopnina
Vstopnina
Brezplačen vstop
Sorodne vsebine
Ste vedeli
… da sta o izvoru imena Domžale najbolj znani razlagi, da ime pomeni pokopališče (iz staro slovanščine), po drugem izročilu pa naj bi bil to breg ali obrežje reke? Ime Domžale se pojavi v času turških vpadov.
TIC DOMŽALE
Ljubljanska c.70
1230 Domžale
T: 01 / 722 01 00
T: 01 / 721 07 26
E: tic@domzale.si
Facebook
Instagram
Vse pravice pridržane © 2017 Občina Domžale
Izdelava: bplanet