Grad Krumperk

Izpostavljeno:

Renesančni grad, ob katerem je konjeniški center, v bližini pa jama. Dom matere Janeza Vajkarda Valvasorja in Adama Ravbarja, narodnega heroja.

Grad Krumperk (nemško Kreutberg) je renesančni grad, ki stoji v bližini Gorjuše pri Domžalah. Ima kvadratno tlorisno zasnovo z značilnimi vogelnimi stolpi in podstrešnim konzolnim vencem, ki je danes eden redkih ohranjenih. Ob grajskem kompleksu je urejen konjeniški center, v bližini je jamarski dom z urejeno muzejsko zbirko in Železno jamo. Grad Krumperk se v virih omenja že leta 1338, sedanji renesančni grad pa so okrog leta 1580 pozidali vitezi Ravbarji, ki so se pogosto bojevali s Turki. Posebej se je v bitki pri Sisku na sv. Ahaca, 22. junija 1593, odlikoval Adam Ravbar (Ad Rauber), ki ga slovenska ljudska pesem opeva kot legendarnega junaka. Grad je danes v privatni lasti in dostop do grajske stavbe je omejen.

Prvi znani lastnik krumperškega gradu je bil Hercules Kreutberger. Po njem je grad dobil ime Krumperk. Stoji na prijaznem hribčku na južni strani KS Dob. Sezidali so ga gospodje Koprivniški, ki so zapustili prvotni grad na Konfinu. Valvasor poroča, da se je prvotno imenoval Turen pod Krumperkom.

Na Krumperku je bila med drugim rojena Ana Marija, mati Janeza Vajkarda Valvasorja. Na tem gradu je živel tudi vitez Adam Ravbar, narodni junak, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov in zmagoviti udeleženec bitke proti Turkom pri Sisku - 22. junija 1593. V tej bitki je okrog 4000 naših premagalo dvajsettisočglavo turško vojsko in jo pognalo v Kolpo. V njej je utonil tudi turški poveljnik Hasan paša. Adam Ravbar se je po bitki zmagovito vrnil na svoj grad Krumperk. 23. junij je zato Ravbarjev dan - dan bitke pri Sisku. Adam Ravbar je znano ime v Domžalah in na Rodici lahko najdete prvo slovensko zasebno pivovarno, ki Ravbarja vari od leta 1992.

Okoli leta 1580 je prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno, skoraj povsem simetrično grajeno grajsko stavbo. Ta ima štirikotno tlorisno zasnovo s kvadratnimi vogelnimi stolpi, ki ne presegajo višine traktov in skupaj z bogatim konzolnim podstrešnim vencem, strelnimi linami in linami za polivanje s smolo graščini dajejo trdnjavski videz. Vhodni portal z grbom baronov Ravbarjev vodi v reprezentančno kvadratno notranje dvorišče, ki z arkadami v dveh etažah daje videz fevdalne rezidence.

Ravbarji so bili lastniki gradu od 16. do 17. stoletja. Razmeroma kratek čas, a odločilen za današnjo podobo gradu. Na mestu starega turna so okoli leta 1580 zgradili dvorec, kjer naj bi Adam Ravbar živel večino svojega življenja. Ravbarji so bili stara kranjska plemiška družina, ki naj bi izhajala s Koroške. V 15 in 16. stoletju so bili med najodličnejšimi družinami na Slovenskem. Baronski naziv so prvič prejeli leta 1516 zaradi izjemnih dosežkov v službi države in cesarja. Njihova glavna rezidenca je bil grad Kravjek pri Muljavi. Njihov grb ponazarja črni, napadajoči bik, ki simbolizira moč, ponos, divjo naravo, ki jo imajo tisti, ki plenijo. Rauber je namreč po nemško ropar. Družina naj bi še iz časov karantanskih vojvod imela privilegij, da lahko med smrtjo prejšnjega in ustoličenjem novega vojvode ropa po državi.

Na grajski stavbi sta pozneje pečat pustili tudi rodbini Rasp in Thurn-Valsassina, o čemer še vedno pričata njuna grba na grajski fasadi. Od leta 1631 do 1803 je bil namreč grad v lasti baronov Raspov. Ti so leta 1712 nasproti grajskega vhoda zgradili baročno kapelo Device Marije, ki je bila pred leti obnovljena. Na grajskem dvorišču so pod tlakom skriti temelji, debeli do en meter, morda ostanek prvotnega dvora ali pa vhodnega stolpa. Lastniki so nato postali grofje Thurn Valsassina, od leta 1840 pa plemiška rodbina Rechbach.

Občina Krtina se je konec dvajsetih let 20. stoletja zavzemala za to, da bi ga kupilo sresko glavarstvo in v njem uredilo okrajno ubožnico. Toda leta 1928 ga je kupila Stanka Pogačnik, posestnica iz Ruš pri Mariboru.

Med vojno je bila v gradu nastanjena nemška posadka, po vojni pa je bilo tu nekaj časa vojaško okrevališče za pljučne bolnike. Po 2. svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in oropan. Še konec petdesetih let so v gradu Krumperk stanovale delavke Tosame, kasneje pa so v stavbi uredili zbirko NOB in muzejsko slamnikarsko zbirko.

Grad Krumperk je danes še vedno zaprt, dedičem zadnjih lastnikov pa so ga po Zakonu o denacionalizaciji vrnili v naravi. Zdajšnji lastnik ima resne načrte z njegovo obnovo. Nekaj poskusov obnavljanja je v ne tako daljni preteklosti že bilo – delo so opravili kar z navadnimi opekami – toda to je bilo premalo. Krumperk ima s svojo čudovito okolico in konjerejskim centrom vse pogoje za izreden turistični razvoj. Lahko pa si ogledate video posnetek notranjosti gradu iz leta 2015.

Konjerejski center je del Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete ljubljanske univerze. Zemljišča in objekte so pred več kot 30 leti odkupili od takratne Agroemone. Takoj po nakupu je Biotehniška fakulteta objekte začela obnavljati in dograjevati. V letu 2009 so center reorganizirali, saj je zanimanja za izobraževanje na področju konjeništva vse več.

Adam Ravbar

ADAM RAVBAR je bil graščak na gradu Krumperk v naši bližini. Ko so Turki leta 1593 vnovič ogrožali naše kraje, je v odločilni bitki pri SISKU, na dan svetega AHACA, 23 junija 1593, odločilno prispeval k uspehu deželne vojske. V tej bitki je okrog 4000 naših premagalo dvajsettisočglavo turško vojsko in jo pognalo v Kolpo. V njej je utonil tudi turški poveljnik Hasan paša. Adam Ravbar se je po bitki zmagovito vrnil na svoj grad Krumperk. 23. junij je zato Ravbarjev dan - dan bitke pri Sisku in je zato tudi naš praznik.

Vabljeni na ogled virtualne ekskurzije: http://www.burger.si/Domzale/GradKrumperk.html

Viri:
  • Zloženka Vitez Adam Ravbar s Krumperka (Občina Domžale), 2013.
  • Primož Hieng. Domžalec.si
  • Miha Ulčar. Domžalec.si
Lokacija
Lokacija
Gorjuša 19, 1233 Dob
Čas
Delovni čas
Grad si lahko od zunaj ogledate kadarkoli.
Vstop v notranjost ni mogoč.
Vstopnina
Vstopnina
Brezplačen vstop
Sorodne vsebine
Ste vedeli
… da je hrošček Simon maskota Domžal? Pred več kot sto leti je namreč Simon Robič v okolici Doba našel novo vrsto hrošča.
TIC DOMŽALE
Ljubljanska c.70
1230 Domžale
T: 01 / 721 07 26
T: 01 / 721 07 26
E: tic@domzale.si
Facebook
Instagram