Ihanska krožna pot

IHANSKA KROŽNA POT

Turistično – pohodna pot je namenjena vsem, ki radi hodite po nezahtevnih pohodnih poteh in si istočasno ogledate zanimive pomnike naše preteklosti, kulturno in naravno dediščino. Vabimo vas na miren sprehod po razgibanih gozdnih poteh in jasah, po odmaknjenih zaselkih, vabimo vas na postanek na točkah, kjer se je pisala naša zgodovina. Vabimo vas, da pobožate konja, ki ga boste srečali na poti, da uživate v čudovitih razgledih in da raziščite podzemni svet.

Pot je označena z rumeno belimi markacijami, na razpotju nas vodijo rumene usmerjevalne table.

Dolžina 11,5 km

Višinska razlika: 511 m

Ihansko krožno pot najdete tudi na aplikaciji MaPZS

Pot pričnemo v Športnem parku Ihan in se po cesti, mimo pokopališča vzpnemo do župnijske cerkev Sv. Jurija v Ihanu. Nadaljujemo po cesti pod cerkvijo in po kratkem spustu zavijemo levo v hrib,

kjer opazimo ostanke kamnoloma, kjer so v 19.stoletju pridobivali znamenito pisano Ihansko brečo. Sledimo markacijam in zložno skozi gozd do manjše domačije ter do Cerkve Sv. Kunigunde na Taboru nad Ihanom. Cerkev svete Kunigunde na Taboru je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v gotskem slogu. Prvič se omenja leta 1515, v listini iz leta 1465 pa je že omenjena bratovščina sv. Kunigunde v Ihanu. Cerkev je bila nekdaj grajska kapela krumperških grofov, v njej so pokopavali lastnike gradu Krumperk. Naprej po delu markirane Domžalske poti spominov proti Brdu nad Ihanom. Nad pašniki do Konjeniškega centra Ščap. Pot je speljana prav čez dvorišče lepo obnovljenega posestva. Priporočamo postanek. Nadaljujemo mimo gasilskega doma na Brdu nad Ihanom, čez dvorišče manjše kmetije in med dvema hišama čez travnik in v gozd.

Po krajšem vzponu pridemo še do ene cerkve z bogato vsebino. Gotska cerkev sv. Miklavža na Goropečah je bila sezidana vsaj v 14. stoletju, morda celo prej. Uradno se prvič omenja leta 1526. Prvotna cerkev je bila brez zvonika, kapele in zakristije. Zakristijo so dozidali 1718. leta, kapelo in zvonik pa 1750. leta. Takrat so v južno steno zvonika vzidali kip sv. Miklavža, ki je visok 104 cm in bil izklesan iz kamna sredi 15. stoletja. Posvečena je sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev in prijatelju otrok. Včasih so sem romali splavarji, ki so pluli po Savi. O tem govore tudi romarski podpisi na stenah ob glavnem oltarju, najstarejši je nastal že 1481 leta.

Nadaljujemo proti Oklu, kjer je v februarskih dneh leta 1944 se je na Kramarjevi in Baleževi domačiji na Oklem zadrževalo okrog sto partizanov Kamniško-zasavskega odreda. Kamniško - zasavska četa je ob jutranjem svitu prispela v zaselek Oklo nad Ihanom, kjer se je skupaj s člani Okrožnega komiteja KP Slovenije za Kamnik namestila v Kramarjevi in Baleževi domačiji. Po dolgi prehojeni poti so bili utrujeni in premraženi. V jutranjem svitu 24. februarja 1944 so jih presenetili nemški okupatorji in njihovi domači sodelavci. Zagrmeli so streli, ogenj je švignil v zrak in uničeval. Večina borcev se je pognala iz hiš in hlevov, a sovražnikove krogle so pokosile vsakogar, ki jim je prišel pred oči.

Nadaljujemo do najvišje točke naše poti, do razvalin Judeževe domačije. Najvišja točka tokratne poti je pri Judeževi domačiji. V okolici so spomladi rastišča čemaža. Pot se nato obrne strmo navzdol in kmalu ob čudovitih razgledih na Kamniško Savinjske Alpe prispemo v Dobovlje, manjši zaselek,

kjer je moč opaziti kar nekaj zanimivih primerkov bogate stavbne dediščine.

Ko pred Dobovljami pridemo na cesto, zavijemo LEVO! Nadaljujemo po makedamski poti parv do centra vasi in preden se cesta prične spuščati, zavijemo ostro desno in nadaljujemo po poti med hišami in nato rahlo levo do čudovitega toplarja.

Nadaljujemo proti Gorjuši, kjer lahko načrtujemo daljši postanek.

Ogledamo si lahko Babjo jamo, kjer je arheološko najdišče, saj so tu leta 1967 odkrili bivališče ledenodobnega lovca, Železno jamo in jamarski muzej. Jama je odprta za obiskovalce od 1. septembra leta 1963. Ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi, ki so del turistične poti. Dvorani sta po zasnovi večji brezni. Obe povezuje meter dolga ožina, z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Na dnu obeh dvoranic voda ponikne. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zavarovano. Čeprav je Železna jama majhna, so njene drobne oblike pestre. Vidimo stalagmite in stalaktite, sigove izrastke, ponvice in manjše zavese. Opazimo fasete, korozijske kotlice ter ostanke galerije. Jama je za ogled odprta ob nedeljah od 14. do 15. ure. Po naročilu si jo je mogoče z vodnikom Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale organizirano ogledati. Železno jamo, ki je posebej urejena za oglede, je, kot vse druge kraške jame v Sloveniji, izoblikovala voda. Posebna značilnost jame so ukrivljeni kapniki, ki jih je med nastajanjem usmerjal veter. V muzeju je na ogled bogata speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke naravoslovca Franca Hohenwarta z začetka 18. stoletja. V Robičevi naravoslovni zbirki boste našli posebno vrsto slepih hroščev, ki so jih strokovnjaki poimenovali po najditelju biospeleologu Simonu Robiču – robiči. Arheološko zbirko sestavljajo paleolitske najdbe in ostanki favne iz babje jame. Na ogled pa so tudi razbitine med drugo svetovno vojno v bližini strmoglavljenega letala bombnika B-24. V bližnjem Jamarskem domusi lahko privoščimo odlično kosilo.

Od Jamarskega doma se spustimo po asfaltirani cesti in se kmalu povzpnemo do Gradu Krumperk, katerega notranjosti si žal ni mogoče ogledati. Je pa vsekakor vredno malce postati in si ogledati zunanjost veličastnega gradu.

Grad Krumperk (nemško Kreutberg) je renesančni grad, ki stoji v bližini Gorjuše pri Domžalah. Ima kvadratno tlorisno zasnovo z značilnimi vogelnimi stolpi in podstrešnim konzolnim vencem, ki je danes eden redkih ohranjenih. Ob grajskem kompleksu je urejen konjeniški center, v bližini je jamarski dom z urejeno muzejsko zbirko in Železno jamo. Grad Krumperk se v virih omenja že leta 1338, sedanji renesančni grad pa so okrog leta 1580 pozidali vitezi Ravbarji, ki so se pogosto bojevali s Turki. Posebej se je v bitki pri Sisku na sv. Ahaca, 22. junija 1593, odlikoval Adam Ravbar (Ad Rauber), ki ga slovenska ljudska pesem opeva kot legendarnega junaka.

Po asfaltirani poti se spustimo do znamenja pri krajevni oznaki za Zaboršt in tik, preden se cesta spusti, zavijemo levo v gozd in sledimo markacijam, ki označujejo tudi Domžalsko pot spominov ter se počasi pričnemo vzpenjati proti vrhu Velikega vrha nad Ihanom - Križentavra.

Na vrhu je miniaturni Aljažev stolp, v katerem e vpisna knjiga.

Zdaj smo na vrhu zadnjega vzpona na naši poti, čaka nas le še spust nazaj na izhodišče v športnem parku Ihan, zato si le privoščite počitek v prelepem zavetju gozda.